KONCEPT: HEROINA
 

Fantje se ob koncu vrelega poletnega dneva pogovarjajo o intimnem doživljanju ženske; skozi dim in destilat ugotavljajo lastne odvisnosti in nesmisle, katere so nekoč imenovali ljubezen. Njihovo dekonstrukcijo dnevnih psihoz in erotičnih fiksacij dopolni dekliški glas, nič manj razočaran, ki jim v odgovor vrača humor in besede strahu; tako se klepet konča v soočenju s hrepenenjem, v katerem bodo našli, ali odrešitev ali, bolj verjetno, nov krog ujetosti.

Navdih za vizualno podobo albuma TRAKE LJUBEZNI: HEROINA je v prvi vrsti Velasquezova Rokeby Venera in napad vandalizma na umetnino razstavljeno v narodni galeriji v Londonu. Ključna pri Velasquezovi sliki je njena kompozicija, kjer s hrbtom obrnjena ležeča figura zre v centralno postavljeno ogledalo, ki odseva njen obraz, ki tako skoraj zre v gledalca. Antična boginja poželenja, plodnosti, zmage in ljubezni je tu osvobojena predmetnosti svoje lepote, ki je navadno upodobljena z razkritim frontalnim delom telesa, in zazrta v odsev svojega obraza, kot v premislek lastne duše. V interpretaciji umetnine za vizualno podobo albuma iz ogledalca odseva planetarna podoba antične boginje, ki glede na sporočilno vsebino pesmi predstavlja preobraženo subjektiviteto, ki z introspekcijo privzema kozmološke, torej prezahtevne, predznake.  Izza hrbta ležeče figure, v spodnjem desnem kotu, najbližje točki gledišča, pa antonimično planetu Venere leži kozmološki Neptun, ena od verzij podobe lirskega subjekta, poudarjenega med komadi albuma. Najbolj oddaljeno telo osončja predstavlja odtujeno in neukrotljivo nrav lirskega subjekta, razburkano kot ocean, kateremu vlada mistični bog vodovja, antagonist na poti do znotrajsvetnega odkritja vere in ljubezni. Najbolj reprezentativne v zgodbi Rokeby Venere pa so vreznine, ki opominjajo na vandalizem leta 1914, ko mlada fašistka Mary Richardson napade Velasquezovo platno razstavljeno v Londonu, z mesarskim nožem, v znak protesta ob aretaciji vodilne sufražetke Emmeline Pankhurst. Podoba vase zazrtega iskanja lepote tako dobiva politično tendenco, kontemplativno zaklana v absurdnem trku nezdružljivih ideologij. Na vizualni reinterpretaciji za album, poudarjene črne vreznine opominjajo na kontekst vizualne reference ter s tem vsebinskega razmisleka poetičnosti albuma; obenem pa negotovo spominjajo na sled pomenskega obrata nakazanega v naslovu: HEROINA. ''Introspekcija pogube in filingiranja'' dobiva svoj zaključni detajl v barvah zatona poletja, zvesto pomembni časovni umestitvi nastanka in izdaje albuma. ¶ Benjamin Krnetić